
Spatium Conclusus
Izjemnost lokacije je skupek specifičnih posebnosti, ki izstopajo prav na vseh nivojih prostorske percepcije: v izjemni privzdignjeni legi, centralni umestitvi na hribu, ki v širšem kontekstu makro lokacije deluje kot orientir-znaku v prostoru. V prepletanju izjemnih naravnih danosti z svojevrstno kulturo bivanja in dediščino dežele pa imajo eksluzivno vlogo figurativne pečine doline Banyam , ki se kot vez preteklosti in sedanjosti prezentira na simbolni ravni kot prostor spomina.
Lokacija je zaradi robnih pogojev centralno vpeta v vlogo osrednjega, navzven ekstrovertiranega značaja, katerega na mikro nivoju je potrebno omejiti kot samostojno identiteto kulturnega centra.
Predlog se spogleduje z bazično arhetipsko zasnovo zaključene kvadratne enklave obdane z zidom, katero prepletamo s prvinskimi elementi oblikovanja in členjenja mas paviljonske gradnje. Čista geometrija, poudarjena horizontalnost, avtonomnost posameznih delov so osnovni prijemi s katerimi kompaktno osnovo »introvertiranega« clustra večjega merila razgradimo na segmente, ki ekstrovertirano ustvarjajo dialog s prostorom. V smislu prostorske kompozicije gre za poizkus iskanja optimalnega prepleta dveh, po tipologiji različnih struktur: ekstrovertiranega, navzven odprtega značaja kulturnega centra z introvertiranim konceptom tradicionalne obzidne zazidave. Situacijo sistemsko opredelimo z izpeljanko modela Spatium conclusus, ki opredeljuje shemo zaprtega/omejenega prostora v okviru katerega razslojimo programsko vsebino.











