Majhna intervencija- velika sprememba

Hiša stoji na odprtem prostoru Fužinskega polja, v osrčju narave, v objemu Julijcev, na robu vasi Stara Fužina, na robu triglavskega narodnega parka kjer je razgled stična točka oblikovanja prostorov v hiši: prostori postanejo dvorane s (projekcijskim) platnom na katerem teče neprekinjena slika od Rodice, Vogla do Komne ter Vogarja in Triglava, preko gladine jezera do travnikov in gozdov.

Izgradnja hiše sega v 30-ta leta prejšnjega stoletja, torej živi že svojih dobrih 85 let. Primarno jo je zaznamovala njena zunanja podoba, za ta predel nenavadna stavbna tipologija. Z razliko od večine okoliških stavb ruralno-alpske tipologije se ta bolj približa meščanskemu tipu, v smislu počitniške vile.Z vpeljavo lokalnih akcentov, materialov in motivov skušamo zabrisati mejo neskladja ter uravnotežiti prostorsko zgodbo celote.

Na teh načelih sloni koncept lesenega pritličnega dela hiše, ki navzven deluje kot adicija k obstoječemu objektu, nasprotno temu pa notranjost sklene v oblikovno enovit fluiden bivalni prostor. Z nostalgijo do lokalnih arhitekturnih vrhuncev, kot so kozolci in stanovi skušamo osnovati koncept fasade. Tradicionalni motiv modificiramo v vzorec “lokalne čipke”, ki s svojo transparentnostjo v največji meri omogoča stik zunanjega in notranjega prostora. Na ta način razvijemo svojvrsteno entiteto znotraj lokalnega značaja, ki ga uporabimo kot vodilni element oblikovanja interjerja. Lesena intervencija postane vezni člen skupne zgodbe.